Požar je požgal baptistično cerkev do tal. Ko so se gasilci in člani skupnosti zbrali in je ogenj pojenjal, so bili presenečeni, ko so zagledali ožgan križ, ki je pokončno stal sredi dima in pepela. Gasilec je komentiral, da je ogenj »vzel stavbo, a ne križa. Stavba je bila samo to, stavba. Cerkev pa je skupnost.«<br />Cerkev ni stavba, ampak skupnost, združena s križem Kristusa – tistega, ki je umrl, bil pokopan in vstal od mrtvih. Ko je Jezus živel na zemlji, je rekel Petru, da bo sezidal svojo cerkev po vsem svetu in da je ne bo nič uničilo (Mt 16,18). Jezus bo zbral kristjane z vsega sveta v skupino, ki se bo nadaljevala skozi čas. Ta skupnost se bo srečala z intenzivnimi težavami, a jih bo premagala. Bog bo prebival z njimi in jih ohranjal (Ef 2,22).<br />Ko se borimo, da bi ustanovili lokalne cerkve, potem pa te stagnirajo in propadajo, ko so uničene stavbe ali ko nas skrbi za kristjane, ki se borijo v drugih delih sveta, se lahko spomnimo, da Jezus živi in da aktivno omogoča Božjemu ljudstvu, da vztraja. Smo del cerkve, ki jo Jezus zida danes. On je z nami in za nas. Njegov križ ostaja.