Sedemindvajsetletnega študenta, ki je študiral na Japonskem, so morali v enem tednu dvakrat rešiti z gore Fuji! Potem ko so ga med prvim vzponom zaradi nevarnih razmer prepeljali s helikopterjem, je ugotovil, da je pozabil telefon in druge stvari. Štiri dni pozneje se je, ignorirajoč opozorila, vrnil na goro, od koder so ga morali spet rešiti – tokrat je trpel zaradi višinske bolezni. Njegova zgodba je pritegnila pozornost medijev zaradi svoje redkosti, pa tudi zato, ker se je zavestno vrnil v nevarnost.<br />Ta zapis odraža duhovno resničnost – pogosto se nagibamo k temu, od česar nas je Bog rešil. Juda to napetost ujame v svojem kratkem pismu. Pisal je cerkvi, ki so jo ogrožali lažni učitelji in moralni kompromisi, in spodbujal vernike: »Bojujte se za vero« (1,3), ne samo zase, ampak tudi za druge. Juda jih je spodbujal, naj potegnejo druge »iz ognja« (v. 23) – naj prevzamejo aktivno vlogo v zaščiti negotovih kristjanov pred lažnimi učitelji. Kot kristjani ne moremo kar stati križem rok in gledati, kako drugi omahujejo in ne uspevajo.<br />Danes nas Bog kliče, naj rešimo druge in se upremo vračanju na kraj, od koder smo bili rešeni. Njegova milost nas bo rešila več kot enkrat, a kliče nas tudi, naj živimo v skladu s tem, da smo že bili rešeni. Z Božjo močjo se bojujmo za vero in pomagajmo drugim, da se bodo izgrajevali »na temelju svoje presvete vere« (v. 20).